Začetki Male ustvarjalnice in unikatni modni dodatki

Začetki Male ustvarjalnice in unikatni modni dodatki

Kako se je začela zgodba Male ustvarjalnice? Z mojo veliko željo po ustvarjanju, šivanju. Spomnim se, da sem že konec osnovne šole predelovala svoja oblačila. No, na vrsto so prišla tudi mamina oblačila, ki sem jih predelovala v svoja (npr. njeno najljubšo nosečniško obleko za katero ni bila ravno vesela, da je prišla pod moje roke hihi) 😊. Kakorkoli, starša sta mi ob koncu osnovne šole kupila šivalni stroj, na katerega (poleg nekaterih novejših) šivam še danes.

Tekom obiskovanja gimnazije v Ljubljani, sem se učila šivanja. Večkrat mi je z nasveti pomagala šivilja iz istega kraja (hvala Marta ;)), znanje pa sem širila tudi s pomočjo knjig (teh se je v vseh letih nabralo že kar precej). V tem času sem prodala prvih nekaj svojih izdelkov, za katera pravim, da bi jih morala »uokvirit«  😊.

Modne torbice vseh vrst

V času študija pa sem s šivanjem začela še bolj intenzivno in tako je šivanje torb in toaletk postalo moje »študentko delo«. V zadnjem letniku fakultete (magistrirala sem iz Socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti) sem »ponovno spoznala« Urbana (spoznala sva se že nekaj let prej, ampak sva potrebovala čas :P), ki je moje šivanje postavil stopnico naprej.

Naredila sem FB page, svojemu delu nadela ime »Mala ustvarjalnica«, Urban pa mi je izdelal prvi logo, da sem na izdelke lahko dodala svoje všitke. V tem času sem končala s študijem in dobila službo pri Slovenski Filantropiji, kjer sem delovala v »begunski krizi« na Dobovi. V ta namen sem odprla podjetje, ki sem ga po končanem delu za Slovensko filantropijo »predelala« v Malo ustvarjalnico. Od tega bo kmalu 4 leta.

Recept za uspeh

Da Mala ustvarjalnica vedno bolj postaja družinsko podjetje sem v prvi vrsti hvaležna Urbanu, ki me je, od kar sva skupaj, podpiral.  Ne samo podpiral, Malo ustvarjalnico dopolnjeval, me spodbujal, da sem delala korake naprej, mi vlival samozavest in verjel, da Mala ustvarjalnica lahko postane »služba« naju obeh (do tega nama še nekaj manjka, ampak sva na poti do tja … 😊).Hvaležna sem seveda tudi staršem, ki sta me in me še vedno podpirata na tej poti. 

Nenazadnje pa sem hvaležna vsakemu izmed vas, ki s svojim nakupom torbe, nahrbtnika, toaletke, obeska ipd. omogočate, da se preživljam z delom, ki me je izpopolnjevalo vse od otroških let.

Nazaj na spletni dnevnik